Psiholog Samuel Durán opozarja, da številni ljudje v želji po pomiritvi izvajajo vedenja, ki tesnobo le še povečujejo. Med njimi so nenehno iskanje potrditve pri drugih, strah pred napačnimi odločitvami in beg iz situacij, ki vzbujajo nelagodje. »Počnemo jih v prepričanju, da so neškodljiva, vendar dolgoročno samo krepijo občutek tesnobe,« pojasnjuje strokovnjak.
Med pogostimi vedenji je tudi ponavljanje miselnih načrtov, iskanje popolnih izgovorov za odlašanje ali zamišljanje negativnih scenarijev, ki se morda sploh ne bodo uresničili. Takšno izogibanje, poudarja Durán, človeka ujame v začarani krog: »Če se ne izpostavimo napakam in negotovosti, se tesnoba samo še utrjuje.«
Strokovnjak zato priporoča soočanje s strahovi in postopno sprejemanje dejstva, da popoln nadzor ni mogoč. Tudi če pride do neuspeha, ta ni usoden, saj ga je mogoče sčasoma predelati. »Večina odločitev, ki jih sprejemamo pod vplivom tesnobe, ni namenjena temu, da bi bili srečni, ampak da bi se izognili nelagodju. Prav zato miru nikoli ne dosežemo,« poudarja psiholog.
Durán svetuje, naj posamezniki postopoma premagujejo vedenja, ki jih najbolj strašijo, in sprejmejo, da življenje prinaša tudi neprijetne trenutke. To je, kot pravi, ključ do notranje sproščenosti in samostojnega odločanja brez stalnega pritiska tesnobe.
