V seriji posnetkov na družbenih omrežjih pojasnjuje, kako deluje tehnika, ki jo imenuje nadzorovana interoceptivna izpostavljenost. Gre za zavestno soočanje z neprijetnimi telesnimi občutki. Tesnobo si pustimo občutiti – pospešen srčni utrip, potenje, nelagodje – brez da bi jih takoj poskušali odpraviti.
Ta pristop temelji na vedenjski terapiji in nevroznanosti. Ključ je v tem, da telesu pokažemo, da ti občutki niso nevarni. Sčasoma živčni sistem preneha sprožati alarm in intenzivnost občutkov oslabi.
Po mnenju psihologinje izogibanje tesnobi, nenehno iskanje hitrih rešitev ali kompulzivno odvračanje pozornosti pogosto naredi več škode kot koristi. Ko nehamo bežati, tesnoba izgubi svojo moč.
Tesnoba je naraven odziv telesa na zaznano nevarnost. Problem postane, ko je ne moremo več umiriti in postane del vsakdana. Namesto da jo skušamo popolnoma izbrisati, sodobni pristopi pomagajo ljudem razviti nov odnos do nje. Ne boriti se – pač pa razumeti in opazovati brez panike.
