Najpogostejše so anksiozne motnje, ki prizadenejo več kot 15 milijonov mladih, sledijo depresivne motnje s 4,4 milijona primerov in motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, ki prizadenejo 3,7 milijona otrok in mladostnikov. Poročilo posebej opozarja, da so dekleta med 15. in 19. letom starosti najranljivejša skupina – duševne motnje ima vsaka četrta.
WHO izpostavlja, da samomor ostaja glavni vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 29 let, pri čemer je verjetnost samomora pri moških trikrat večja kot pri ženskah.
Kljub naraščajočim potrebam številne države še vedno nimajo ustreznih programov pomoči. V četrtini držav primanjkuje skupnostnih storitev za duševno zdravje otrok in mladostnikov, v petini pa sploh nimajo sprejetih politik, ki bi se ukvarjale s tem področjem. Povprečno je v evropski regiji le en otroški psihiater na 76.000 otrok.
Vodja Urada WHO za kakovost oskrbe in varnosti pacientov Joao Breda je ob predstavitvi poročila dejal, da so ugotovitve resno opozorilo. »Vsak otrok in mladostnik ima pravico do podpore na področju duševnega zdravja. Če bodo države ukrepale zdaj, lahko zgradijo odporne sisteme, ki bodo pomagali naslednjim generacijam,« je poudaril.
