Raziskovalci z Univerze v Otagu pojasnjujejo, da vitamin C iz kivija kroži po krvi in prodre v vse plasti kože, tudi v zunanjo povrhnjico. S tem spodbuja obnovo in čvrstost kože. Poleg tega okrepi imunski sistem, pospeši celjenje ran in izboljša absorpcijo železa. En kivi vsebuje več kot 60 mg vitamina C, kar presega priporočeni dnevni vnos za odrasle.
Na področju spanja so raziskovalci iz Velike Britanije in Irske ugotovili, da kivi vsebuje serotonin, predhodnik melatonina, kar pripomore k boljšemu počitku. V študiji z vrhunskimi športniki se je pokazalo, da uživanje dveh kivijev eno uro pred spanjem zmanjša prebujanja in podaljša trajanje spanca. Tudi pretekle tajvanske raziskave so potrdile, da kivi pomaga pri nespečnosti.
Poleg vpliva na spanec in kožo uživanje kivija izboljša tudi razpoloženje. Študija Univerze v Otagu je razkrila, da se že po štirih dneh uživanja sadja poveča občutek vitalnosti in zmanjšajo simptomi depresije. Vitamin C naj bi pripomogel k večji psihološki odpornosti in boljšemu vsakodnevnemu počutju.
Vlaknine v kiviju pomembno prispevajo k zdravju prebavil. Sadež vsebuje tako topne kot netopne vlaknine, ki delujejo kot prebiotik in pomagajo ohranjati redno prebavo. Poleg tega encim aktinidin pomaga razgraditi beljakovine, kar olajša prebavni proces. Redno uživanje kivija je povezano z zmanjšanjem zaprtja in izboljšanjem simptomov sindroma razdražljivega črevesja.
Tudi srčno-žilni sistem ima koristi. Norveške raziskave so pokazale, da dva kivija dnevno znižata raven trigliceridov za 13 odstotkov. Sedem tednov rednega uživanja je pri odraslih prispevalo k nižjemu krvnemu tlaku, kar pomeni manjše tveganje za bolezni srca.
Ob vsem tem strokovnjaki opozarjajo, da lahko kivi povzroči alergijsko reakcijo, še posebej zaradi encima aktinidina, ki lahko povzroči draženje ust in ustnic. Priporočljivo je tudi, da se sadež olupi, razen v primeru zlate sorte, ki je primerna za uživanje z lupino in vsebuje več vitamina C ter vlaknin.
