Po besedah Jordija Cruza rezanje paradižnika ni zgolj estetsko vprašanje. "Način, kako režete paradižnik, spremeni izkušnjo pri uživanju in celo ravnovesje okusov na krožniku," poudarja. Ključno je, da se med pripravo ohrani čim več sočnosti in da tekočina ne odteče že pri rezanju.
Kuhar svetuje uporabo majhnega nazobčanega noža. Tak nož lažje prereže kožo, ne da bi paradižnik stisnil in iz njega iztisnil sok. Pri gladkem rezilu je pritisk večji, zato se struktura hitreje poruši.
Jordi Cruz razloži tudi notranjo zgradbo paradižnika. Pod kožo sta plast mesa in sočna sredica s semeni, ki jo delijo naravne pregrade. Prav po teh pregradah priporoča rezanje. Najprej se odstrani zgornji in spodnji del, nato se zareže po naravnih linijah v notranjosti. Tako tekočina ostane ujeta v posameznem kosu.
Na tak način rezanja paradižnik ohrani čvrstejšo strukturo, solata pa ne postane vodena. Vsak kos ohrani ravnotežje med sladkostjo, kislostjo in sočnostjo. Po mnenju Jordija Cruza gre za podrobnost, ki lahko bistveno spremeni končni vtis jedi.
Hranilne lastnosti paradižnika
Paradižnik vsebuje približno 94 odstotkov vode, zato velja za lahko in osvežujoče živilo. Energijska vrednost je nizka, večino hranilne vrednosti predstavljajo ogljikovi hidrati v zmernih količinah, medtem ko je beljakovin in maščob malo.
Med vitamini izstopata vitamin A in vitamin C. Karotenoidi, ki se v telesu pretvorijo v vitamin A, so pomembni za vid in delovanje imunskega sistema. Vitamin C prispeva k zaščiti celic ter podpira odpornost organizma.
Po besedah kuharja lahko že sprememba načina rezanja vpliva na celotno kulinarično izkušnjo. Paradižnik tako ne ostane le dodatek, temveč postane nosilec okusa na krožniku.
