Na NIJZ poudarjajo, da zdravje ni samoumevno, temveč je odvisno od odločitev posameznika, dostopa do informacij in okolja, v katerem živi. Pomembno vlogo ima zanesljiv dostop do zdravstvenih storitev ter podpora skupnosti.
Ob množici informacij, ki so pogosto nepreverjene ali zavajajoče, znanost predstavlja temelj pri odločanju o zdravju. Na inštitutu poudarjajo, da odločanje na podlagi preverjenih podatkov omogoča razvoj učinkovitega preprečevanja bolezni, varnega zdravljenja in oblikovanje ustreznih zdravstvenih politik.
Ob tem izpostavljajo zdravstveno pismenost, ki pomeni sposobnost posameznika, da najde, razume in uporabi informacije o zdravju. Višja raven te pismenosti omogoča pravilno jemanje zdravil, pravočasno prepoznavanje znakov bolezni ter boljšo komunikacijo z zdravstvenimi strokovnjaki.
Na Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo, da zdravila ne morejo nadomestiti zdravega načina življenja. Po podatkih NIJZ so v letu 2024 izdali skoraj 21,3 milijona receptov, kar pomeni povprečno deset receptov na prebivalca. Ob tem poudarjajo tudi odgovorno ravnanje z zdravili.
