Imunska ponastavitev temelji na ideji, da bi z usmerjenimi terapijami odstranili določene skupine imunskih celic, predvsem celice B, in s tem omogočili reorganizacijo imunskega odziva. Cilj je ponovno vzpostaviti ravnovesje imunskega sistema pri bolnikih, pri katerih ta napada lastna tkiva. Isaacs opozarja, da je za oceno uspešnosti takšnega pristopa nujna identifikacija zanesljivih imunoloških kazalnikov, ki bi omogočili razlikovanje med zdravim in spremenjenim imunskim sistemom.
Raziskovalna skupina v Newcastlu preučuje tudi eksperimentalne celične terapije, med njimi uporabo tolerogenih dendritičnih celic pri zdravljenju revmatoidnega artritisa. Gre za celice, ki lahko vplivajo na delovanje limfocitov T in spodbudijo imunsko toleranco. V okviru protokola AuToDeCRA-2 raziskujejo različne načine vnosa teh celic in spremljajo imunološke kazalnike pri bolnikih.
Postopek vključuje odvzem celic iz bolnikove krvi, njihovo gojenje v laboratoriju ter ponovno vnašanje v telo z namenom, da zmanjšajo imunski napad na zdravo tkivo. Prvi izsledki kažejo, da je terapija varna in dobro prenašana, raziskovalci pa še ugotavljajo optimalni odmerek in dolgoročno učinkovitost.
Eden večjih izzivov ostaja vprašanje, ali je mogoče doseči trajno stabilno stanje brez ponovitev bolezni in resnih neželenih učinkov. Raziskovalci poudarjajo, da bo prav spremljanje imunoloških kazalnikov ključno pri ugotavljanju, ali takšen pristop pomeni dejansko ozdravitev ali le začasen nadzor bolezni.
Revmatoidni artritis prizadene predvsem sklepe in lahko ob nezdravljenju vpliva tudi na druge organe. Ocenjuje se, da z njim živi približno 18 milijonov ljudi po svetu. Strokovnjaki opozarjajo, da je zgodnja diagnoza in pravočasno zdravljenje bistveno za preprečevanje trajnih poškodb ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.
Raziskovalci menijo, da bi se pristop imunske ponastavitve lahko v prihodnje uporabljal tudi pri drugih avtoimunskih boleznih, če bodo klinične raziskave pokazale ustrezne rezultate.
