Gre za pojav, ki ga je že v šestdesetih letih začel preučevati psihiater Donald Goodwin. Po njegovih ugotovitvah lahko močno pitje onemogoči pretvorbo kratkoročnih spominov v dolgoročne. Človek je pri zavesti, vendar se naslednji dan ne spomni določenih dogodkov. Ta pojav je znan kot spominska luknja.
Felices pojasnjuje, da alkohol deluje kot zaviralec delovanja centralnega živčnega sistema. Ko ga uživamo, začasno blokira nevronske povezave, potrebne za shranjevanje spominov. A škoda ni le začasna – pri rednem pitju začne prihajati do atrofije nevronov, kar pomeni izgubo sive možganske snovi. Namesto spominov prostor zapolni tekočina. "Tiste črne luknje, ki jih vidimo na posnetkih možganov, so prej bili spomini. Zdaj je tam voda," je slikovito povzel.
Dodaja, da pogosti mrki pomenijo, da se dogodkov sploh ne bomo nikoli spomnili. "Piješ zato, da pozabiš nek trenutek, a ob tem izgubiš tudi vse dobre spomine. Tudi sebe."
Poziv mladim in staršem je jasen: "Če si starš, deli to sporočilo, preden gre tvoj otrok na zabavo."
Kaj se zgodi po enem mesecu brez alkohola
Študija Univerze Brown, objavljena v znanstveni reviji Alcohol and Alcoholism, je analizirala posledice enomesečne abstinence v okviru pobude Dry January. Ugotovili so, da že 31 dni brez alkohola prinese opazne koristi.
Udeleženci, ki so zdržali cel mesec, so poročali o bolj kakovostnem spanju, večji energiji, izgubi telesne teže, boljšem krvnem tlaku in izboljšanem delovanju jeter. Duševno počutje in sposobnost koncentracije sta se prav tako izboljšala.
Avtorica študije Megan Strowger izpostavlja, da mesec brez alkohola pogosto vodi do trajnejših sprememb, saj mnogi kasneje pijejo manj. Po drugi strani so tisti, ki izziva niso uspešno zaključili, pogosto začeli piti še več.
Znanstveniki ob tem predlagajo razširitev kampanje in bolj raznolika sporočila, s katerimi bi nagovorili širšo javnost.
