Tik pred izstrelitvijo so tehniki odpravili težavo s senzorjem, ki je kazal nepravilno temperaturo baterije, ter motnjo v komunikacijskem sistemu. Kmalu po vzletu je prišlo še do kratke prekinitve komunikacije z nadzornim centrom, vendar so povezavo hitro znova vzpostavili, je povedal direktor Nase Jared Isaacman.
Če bo nadaljevanje potrjeno, bodo astronavti proti začetku prihodnjega tedna dosegli oddaljeno stran Lune. Gre za pot, ki bo segla več kot 400.000 kilometrov od Zemlje, kar pomeni najdaljšo razdaljo, ki jo je dosegla človeška posadka. Pristanek na Luni v tej fazi ni predviden, odprava pa naj bi trajala približno deset dni.
Raketa Space Launch System je v kapsuli Orion v vesolje ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna ter Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja in Christino Koch. Kochova sodeluje v prvem poletu proti Luni z žensko članico posadke, Hansen pa predstavlja prvo udeležbo Kanade na takšni misiji.
Med odpravo bodo preverili sisteme za vzdrževanje življenjskih razmer in delovanje vesoljske ladje Orion. Uspeh odprave bo podlaga za nadaljnje korake v programu Artemis, ki predvideva tudi prihodnje pristanke na Luni.
Ob izstrelitvi je astronavtom in ekipi čestital tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je misijo označil za pomemben korak v raziskovanju vesolja.
Misijo so večkrat preložili, prvotno je bila načrtovana že za leto 2024. Pred tem je Nasa leta 2022 uspešno izvedla testni polet brez posadke v okviru programa Artemis.
