Antibiotiki delujejo na bakterije in so temelj zdravljenja številnih okužb, od pljučnic do zapletenih vnetij. Ne učinkujejo na viruse in ne morejo nadomestiti ustreznega zdravniškega pregleda. Različne skupine zdravil delujejo na različne bakterije, zato univerzalnega antibiotika ni.
Po pandemiji covida se je poraba protimikrobnih zdravil v več državah zvišala, enak trend je opazen tudi pri nas. Med regijami so velike razlike, največ receptov prejmejo najstarejši. Napačna in nepotrebna uporaba ustvarja razmere, v katerih bakterije razvijajo odpornost. Takšni sevi se težje zdravijo, povzročajo težje zaplete in višajo stroške zdravljenja.
Mikrobna odpornost pomeni, da zdravila, ki so prej delovala, bakterij ne nadzirajo več. Svetovna zdravstvena organizacija jo uvršča med največje izzive sodobnega javnega zdravja. Zaradi odpornih mikrobov vsako leto umre na milijone ljudi. Med najbolj ranljivimi so bolniki po operacijah, presaditvah ali z oslabljenim imunskim odzivom.
Slovenija se še vedno uvršča med države z nižjo ravnijo odpornosti, a trendi kažejo počasno naraščanje. Tudi majhne spremembe lahko pomenijo začetek širšega problema. Porast odpornosti opažajo predvsem pri bakterijah, ki povzročajo okužbe dihal, sečil in spolno prenosljive bolezni.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko odgovorno ravnanje veliko prispeva k ohranjanju učinkovitosti zdravil. Antibiotiki naj se jemljejo le po navodilih zdravnika, v predpisanem odmerku in celoten potek zdravljenja. Ne smejo se shranjevati za kasnejšo uporabo ali deliti z drugimi. Pri virusnih okužbah, kot so prehlad, gripa ali covid-19, ne pomagajo. K manjši potrebi po zdravljenju pripomorejo cepljenje, dobra higiena in zdrav življenjski slog.
Sodobna medicina temelji na predpostavki, da bakterijske okužbe lahko obvladamo. Če bi odpornost napredovala hitreje, bi se ogrozili tudi posegi, ki jih danes jemljemo kot samoumevne – zdravljenje raka, zapletene operacije in intenzivna terapija. Zato je spremljanje odpornosti nujno prav v vseh okoljih: v bolnišnicah, veterini in naravi, saj se mikrobi med okolji prenašajo.
Strokovne podatke o porabi protimikrobnih zdravil v zadnjih letih in analize predpisovanja so objavljene v najnovejšem poročilu, dodatne informacije pa prinašajo tudi projekti, ki povezujejo raziskovalce s področja javnega zdravja, veterine in okolja.
